ponedeljek, 22. julij 2013

NEVESTINA OBLEKA

Ne morem si kaj, da danes napišem nekaj o nevestini poročni obleki.
Sama na svoji poroki nisem nosila klasične poročne obleke. Narediti sem jo dala po meri. Korzet je bil posebaj, krilo posebaj. Spodaj je bilo nekaj tila, da je krilo lepo stalo. V njej sem se počutila več kot odlično.

In kaj se mi dogaja zadnje čase, kadar sem na poroki? Neveste na porokah jamrajo, da so jim obleke premajhne, gumbi odpadajo, obroči nagajajo,...


Vsa zgodba se je začela čisto na začetku letošnje sezone, ko je nevesta stala na dvorišču, da se sprehodi pred matičarja. Obroč, ki ga je imela pod obleko ji je neprestano lezel dol. Popravljali smo ga že celo dopoldne, potem ni šlo več. Sredi dvorišča je dvignila krilo, da smo stvar hitro uredili. Obleka sicer ni več imela volumna, a se je nevesta bolje počutila.
Ko smo čez tri ure prispeli v gostišče, me kliče nevesta, da ko sedi, jo vse zelooo tišči. Skoraj v solzah se je preoblekla v večerno obleko. Pred torto se je preoblekla nazaj v poročno, da so vsaj slike bile lepe in v stilu poroke.V ponedeljek, ko sem se v ponedeljek, po poroki, pogovarja s parom, sta bila zelo navdušena nad poročnim dnem, razočarana pa nad salonom, ki izposoja obleke.

Naša zadnja nevesta je imela problem z obročom. Ves čas ji je lezel dol, da je spredaj hodila po njem. Zato se je do pol noči plesalo bolj malo. Po polnoči, ko se je preoblekla v kratko oblekco, pa je bilo vse drugače.
Zaradi obročov so neveste tudi že padale po stopnicah.

In kaj se dogaja z vlečkami. Kriza! Glavni gumbek, ki nosi vlečko, je ponavadi zelo 'švoh' zašit na obleko. In kaj narediti? Najprej ga strokovno prišijemo nazaj, enkrat, dvakrat... In ko nevesti popustijo živci zaradi težke vlečke ga priknoflamo z veliko knoflico ali pa kar s spenjačem.

Večkrat ko pospravljamo šotor po poroki, po tleh pobiramo perje, listke, bisere iz nevestinih oblek. To se ne bi smelo dogajati!

In kje je problem? Ko pride nevesta v salon in poizkusi obleko se zavrti pred ogledalom in odločitev pade. Na dan poroke, pa je stvar malo drugačna: v avto in iz njega - večkrat, telo se poti in obleka kmalu postane pretesna, zvečer se nekoliko več sedi in je, tako obleka postane še tesnejša.


Zato si res vzemi čas, ko izbiraš poročno obleko in ko jo pomerjaš teden pred poroko.

ponedeljek, 15. julij 2013

MOJ TEDEN

Letošnje leto je že globoko zakorakalo v sezono porok 2013. Zdi se mi, kot da je vsak drugi dan sobota. Malo pospim, otroke na tečaj, ogromno enih printov, telefonskih klicov, poslanih ponudb,... in sobota je tukaj.
In ko me kdo vpraša kaj sploh delam na poročno soboto, se večkrat zamislim: Kaj pravzares delam, da mi v celem dnevu celo ne uspe pojesti nič konkretnega. In ko sem se nekaj tednov nazaj, ko smo imeli dve poroki, zjutraj zbudila, sem vsako stvar v dnevu naredila zelo zavestno.
Vstajanje ob 7.00. Zaradi rahlega adrenalina celo malo prej. Najprej sem zlikala še štiri prevleke za stole, ki so mi manjkali za mladoporočenca na civilnem obredu.
Pot do Tržiča, po rože. Hitro natovoriva vse potrebno za obe poroki in takoj nazaj, da bom ob pravi uri na določeni lokaciji.
Okrasitev avta, šopek ženinu, po piškote k staršem,... Vse se naredi izredno hitro in vse je bilo v radiju nekaj kilometrov, pa sta šli dve turi, kot bi mignil. En del cvetja sva hitro peljala v poročni šotor na Križu. Drugega sva pripravila na kupček, ki mora biti ob 13.00 uri v cerkvi na Šutni. In nato krašenje prvega poročnega avta. Tam sem pustila še nevestin šopek in naprsne šopke. Po piškote in potico k njegovim starše. Še kratek zagovor pri starših, da lačni ne bodo šli domov. Vse to doma iz avta in hitro okrasiti drug avto. In je bilo potrebno še nekoliko počakati, ker avta še ni bilo. Pot domov se je zaštrikala med vsemi ulicami v naselju. Komaj sem našla glavno cesto.



Med enim in drugim avto sem hitro s pomočjo enega študenta okrasila in pripravila vseh 13 miz v šotoru. Tokrat je bilo v sončno rumeni barvi.
Čas za prvo poroko priprava miz, oblačenje stolov, catering je pripravil pogrinjke, čisto na koncu še namizna dekoracija. Sonce je pripekalo... Naslednji dve uri sta minili prehitro, ko sta se že pripeljala ženin in nevesta. Vsi smo bili lepo oblečeni s protokolom dodelanim do minute.


Civilni obred še zadnja kontrola v kuhinji, če je vse pripravljeno za aperitiv, sadje in hladno pred jed. Za ostalo smo imaeli še dovolj časa. Ko smo mi dobro že startali...
Začetek druge poroke. In ko začnemo s strežbo hrane, vem, da je poroka pod streho. Takrat se lahko usedem in pojem krožnik domače goveje juhe. Takrat je ura 19.00 ali čez.
Drobnarije - med celotnim dnem pa se zgodi še en kup malenkosti, ki začinijo poročni dan: zamujanje mladoporočencev, mize postavljene na pripekajočem soncu, zgubljena podvezica med portretnim fotografiranjem.
Pred spanjem še k možu po poljubček na drugo poroko. Za večerjo pa še malo pršuta in en coctail. Med to pozno večerjo, pa je bilo potrebno napihniti še 60 balonov s helijem in svetlobnimi palčkami. Med tem so fantje pripravili še ognjemet.
Poročna torta, ko pa je bila že toliko ura, pa sem počakala še razrez torte. Kako smo pred tem prišli do svežih krožnikov za njo, pa naj ostane skrivnost. Dodatnih nekaj sivih las.
Pot domov...