torek, 3. marec 2015

NJUNA ZGODBA skozi moje oči

Verjetno je danes za mnoge pare zgodovinski dan. Ko se bodo lahko istospolni partnerji uradno poročili in ne le registrirali istospolne partnerske skupnosti.

Pred dvema letoma je v naš poročni salon prišlo dekle skupaj s svojo mamo. Zaupali sta mi želje in ideje, kakšno poroko si bodoča nevesta želi. In na koncu, kot zaključek celega sestanka  je nevesta še dodala, da to ne bo čisto prava poroka, ker to žal ni mogoče - njena sopotnica je dekle.
Wauu, sem si rekla. Vesela sem bila, da bo lahko tudi naša ekipa ŽELIMO.si, del te zgodbe. Sama s temi stvarmi nimam problemov. V veselje mi je bilo gledati njeno mamo, kako ponosno je razlagala, da se njena hči 'poroči'. Malokrat vidiš starše, ki se sprijaznijo z drugačnostjo svojih otrok ter jih ni sram tega pokazati in povedati v javnosti.
Nadvse sem uživala ob pripravah na njuno poroko. Rdeča nit je bila črno-bela barva ter vrtnice. Imeli sta izdelano idejo, kako bo izgledal njun dan. Med načrtovanjem smo se pogovarjale tudi o stvareh, katerih nekateri ne razumejo oziroma so za njih tabu. Nedojemljivo mi je bilo, da se najdejo tudi poročni ponudniki, ko izvejo, da bo šlo za istospolno 'poroko', par odklonijo in jima povedo, da pri njih niso zaželeni.
In kako je izgledal poročni dan? Vse je bilo črno -belo. Vsi svatje so imeli zapovedan dress code: črno-belo. Le rdeče nalepke Coca-cole in zelene steklenice piva so kazile izgled dvobarvne podobe prizorišča.



Prva nevesta je imela črno razkošno poročno obleko in šopek iz belih vrtnic, druga pa je nosila bel hlačni kostim, zadaj z vlečko ter črn šopek iz vrtnic.


'Civilni obred' smo pripravili ob šotoru, vodila ga je njuna prijateljica. Bilo je čudovito, s kančkom razočaranja, da je to le 'igra'. Sprva je bil načrt drugačen. Na lokacijo naj bi prišel pravi matičer, kjer bi potrdit/registrirat njuno skupno pot, a žal mu je to zakon prepovedoval. Registracijo istospolnih oseb, si lahko naredil le v uradnih prostorih UE.
Kot zunanji opazovalki, so mi bili zelo zanimivi svatje: vsakič ko sta se poljubili, so bili vsi kot paparazi. Mislim, da še na nobeni poroki ni bilo narejenih toliko fotografij.


Zabava in družba je bila odlična.
Ob današnjem sprejetju zakona, upam, da bo čim več takih prijetnih parov, ki bodo lahko uresničili svoje sanje - imeli svoj sanjski poročni dan.

torek, 27. januar 2015

Kaj imata skupnega avto in poroka?

Imam prijatelja, ki mi je povedal tole zgodbo o svojem prijatelju:
"Moj prijatelj se je lotil velikega projekta. Crknil mu je avto. In ker ga je že pred tem rad kdaj in kdaj malo 'pošrafal' se je odločil, da naslednji avto naredi sam. Prepričan je bil, da mu bodo pri tem pomagali tudi prijatelji. Bil je mnenja, da je to projekt IZZIVA. Zadal si je, da avto naredi v enem letu in se nato z njim družinsko podajo na počitnice, na pot po Evropi.
Najprej si je vzel čas in 'prečesal' splet. Vse možne strani. Začel je pri slovenskih spletnih straneh. Ideje o dizajnu je poiskal na angleških in nemških straneh. Ko je vsaj približno vedel, kako naj se loti dela, je odprl še kitajske strani, da naroči ves material. Vsekakor, je pred tem pregledal še naše trgovine, kako so založene in kam segajo cene. Vendar se je raje odločil za nakup preko spleta, pri kitajcih. In projekt se je začel. Pred začetkom, si je naredil finančno razpredelnico koliko lahko zapravi. Tako je naročil večino stvari preko spleta-pri kitajcu. Finančno se je to zelo dobro izšlo, bolje kot je pričakoval. Kakšno malenkost, da je lahko prej začel z izdelavo, pa je kupil kar v naših trgovinah.
Ta prijatelj se je najprej oglasil pri svojem sodelavcu, ki je imel avto odpad. Tam je vzel nekaj pleha, ki je bil videti čisto OK. To je bila osnova, na kateri je gradil. Dobro mu je šlo. Tudi prijatelji so prišli pomagat. Večere in večere so delali v garaži. Kaj so med tem delala njihove partnerke, niti pomislili niso, ker izziv in zabava, ki so jo imeli, je adrenalin gnala do konca.
Tako so tekli tedni in meseci. In stvar je šla proti koncu. Ko je bilo treba izbrati blago za tapiciranje avtomobila, je s kolegom v trgovino odšla tudi žena. Da sta izbrala vzorec in barvo. Tam sta 'pofotkala' izbrano blago, da sta ga kasneje naročila preko spleta. Tukaj pa se je zataknilo. Naročenega paketa kar ni in ni bilo. Čas do počitnic se je iztekal. Zato sta oba postala malo živčna. Začeli so se tudi očitki. Žena mu je očitala, da njegova ideja o samoizdelavi avtomobila ne bo OK. 'Zakaj raje ne kupiva enega rabljenega ali pa se oglasiva v avto salonu ter nama prodajalec razloži, kakšne možnosti imava za nakup novega avtomobila. Če že vse kupiva novo, če si lahko privoščiva počitnice, zakaj se ne bi pozanimala, če imava lahko nov avto. Tako nama zagotovijo še garancijo in mogoče dobiva še kaj gratis, tako kot moja sodelavka, ki so ji brezplačno vgradili senzorje za parkiranje.'
A na koncu se je zgodba končala dobro. Avto je bil narejen pravočasno. Tudi izgled, presenetljivo lep. Le nekaj je ropotalo, če si se peljal več kot 80km/uro. Zato se je kolega odločil, da avto pred odhodom odpelje še h kolegu od sodelavca, ki ima popoldanski S.P. - servis avtomobilov. Ko je avto pripeljal do njegove garaže, je bil ta čisto navdušen nad njegovim izdelkom. Najprej sta dve uri debatirala, kako mu je uspel tako velik projekt. On kot pol profesionalec, si tega ne bi upal narediti sam. No, ljudje smo si različni. Ko sta odprla havbo, je bilo vse jasno, ni tako kot je videti navzven. Serviser si ni upal preveč popravljati, je le bolj pogledal in svetoval.
No tega serviserja tudi jaz poznam, ker vozim svoj avto k njemu, na manjše servise. Pa je beseda nanesla na ta 'turbo' avto. Seveda mi je čisto tako prijateljsko povedal, da se počitnice verjetno ne bodo izšle, kot si želijo, ker tale avto verjetno, take dolge poti ne bo zmogel.
Nato se s kolegom nekaj časa nisva slišala, odšli so na tako dolgo pričakovane tri tedenske počitnice.
Mislim, da so se vrnili dva dni prej. Niti nisem spraševal zakaj. Pa saj veš, da se tako hitro vse razve. Vsake toliko so imeli probleme z avtom, vreme ni štimalo, na koncu je še hči zbolela,...  Rekel je le, da so še kar užival.
A na koncu je le priznal: 'Nikoli več. Kupil bom nov ali rablje avto in tudi na počitnice gremo samo še z turistično agencijo!!'Previdno sem ga še vprašal koliko je zapravil za izdelavo avta? Ni točno vedel. Ampak vsekakor več, ko če bi kupil rabljenega oz. z vsemi popravili na poti skoraj več, kot če bi kupil novega. Pa še brezskrben bi bil.

To je zgodba mojega prijatelja.
Sama o avtomobilih nimam veliko pojma. Zato vse stvari prepustim strokovnjakom. Tudi kruh zelo redko sama spečem, kljub temu, da ob tem uživam. Obleke si tudi kupim. Ne zapravim veliko, ampak sama se šivanja nikoli  ne lotim. Ker finance ne dopuščajo kakšnih nobel modnih znamk , ostajam pri preprostih, a še vedno lepih oblačilih. Moje geslo je, naj strokovjaki opravijo delo, ki ga najbolj znajo. Seveda plačala bom, drugi bodo za moje delo plačali meni. Pa bodo res? Moja služba je organizatorka porok. Redko kdo ceni moje delo in ve, kaj vse moram postoriti, da je poročni dan brezskrben za mladoporočenca in vse povabljene.

Ne v resnici nimam prijatelja, ki ima prijatelja, ki je sam skonstruiral avto. Imam pa prijatelja, ki ima prijatelja, ki je sam organiziral poroko. In poznam par, ki je izbral fotografa-prijatelja od sodelavca, ki je slikal sestrino poroko. In poznam gospodično, ki je na našem razstavnem prostoru fotografirala vabilo, ki je bilo narejeno po moji dobišliji, v našem poročnem salonu. Sedaj ko ima sliko, bo tako vabilo poiskala na e bayu in ga naročita iz kitajske. In poznam gospodično, ki je spraševala iz kakšnega materiala je unikatna poročna obleka na sosednjem razstavnem prostoru, da bo kupila tako blago in dala narediti obleko. Vem za par, ki je v živilski trgovini kupil balone, da je naredil dekoracijo-srce. In je za rezervo kupil 50 balonov več, če bo kakšen počil. No naknadno sta kupila še dodatnih 100 balov, ker so res pokali. In imam kolegico, ki je bila povabljena na poroko, kjer je mogla strežti penino, tako da je zamudila civilni in cerkveni obred.
O, ja poznam še mnogo ljudi s podobnimi zgodbami.

In nekja dobro vem: nobena prijateljica, prijateljici ne bo priznala, da je bila njena poroka bolj tako-tako. Da ji ni bilo všeč, ker je morala na poroki delati in je za to zamudila vse obrede. Prijateljice si tega ne povejo, ker drugače ne bi bile več prijateljice.

Zakaj ljudje zapravljamo denar za vse živo, nočemo pa za poročni dan, ki je le enkrat v življenju in MORA biti brezskrben, vzeti poročnega organizatorja, profesionalnega poročnega fotografa, oblikovalca vabil, dekoraterja balonov in cvetličarja,...? Že osem let iščem odgovor pa ga ne najdem.

Čudni smo mi Slovenci!!


ponedeljek, 5. januar 2015

Prijava poroke na upravno enoto

Kdaj in kako prijaviti poroko na UE?
Januar je mesec, ko bodo pari prijavili največ porok na UE.
Nekatere UE so parom bolj prijazne, kot druge. 

Kako prijaviti poroko na UE?
Ko določita datum poroke, se čim prej odpravita na UE, v kraju v katerem bo civilni obred.
S seboj imejta:
   - osebni izkaznici,
   - papirje/dovoljenje lokacije, kjer bo civilni obred, če to ni v prostorih UE,
   - nekatere UE žeijo dokument, zakaj se želita poročiti na določeni lokaciji, če je le ta izven uradnih prostorov,
   - v primeru, da bo poroka na vajini željeni /poljubni lokaciji, morata imeti dovoljenje lastnika parcele, kjer bo obred,
   - če sta že izbrala poročni priči, imejta s seboj kopiji njunih osebnih izkaznic.

Kdaj prijaviti poroko? 
Vsaka UE, ima svoja pravila. Marsikatera UE, sprejme papirje za prijavo poroke že eno leto pred izbranim datumo. Nekatere UE začnejo s prijavami porok v mesecu januarju ali le tri mesece pred poroko. Preden se odpravita na pot, jih prej pokličita, če že lahko oddata dokumente.


Ob kateri uri naj bo civilni obred?
Preden se odpravita na UE, se pogovorita, katera ura bi bila za vaju najblj idealna. Točno uro bosta dorekla z uslužbencem UE, ko bosta oddala dokumente. Ponekod, si morajo poroke časovno slediti. Nekatere UE, pri tem niso tako striktne.
NPR Kamnik: do 13.00 ure imajo poroke na UE, po 13.00 uri-18.00 ure poroke opravljajo na terenu.
        Polhograjska graščina: Prvo in tretjo soboto v mesecu od 15.00 ure dalje, drugo in četrto soboto v mesecu od 13.00 ure nazaj. 

Na kaj biti pozoren ob oddaji dokumentov za prijavo poroke 
Največkrat se zaplete, ko par želi oddati papirje za poroko izven uradnih prostorov/na njuni poljubni lokaciji. Nekateri uslužbenci, ne želijo sprejeti dokumentov. V vsakem primeru, uslužbenec UE MORA sprejeti papirje. Če poroke ne želijo opraviti na željeni lokaciji, morajo vlogo pisno zavrnit. Še pred tem, si morajo lokacijo ogledati, v vajinem spremstvu.
V takem primeru, vama svetujemo, da si izbereta poročno agencijo, ki vama bo uredila prostor, po zahtevah in protokolu UE.

Cena poroke
Taksa, ki jo plačata na UE je 170 eur in je enotna za celo Slovenijo.
Dodatno se plača najem prostora, kjer bo poroka. Cena je odvisna od vsakega ponudnika posebaj.


sreda, 19. november 2014

POROČNA OBLEKA 2015

Nisem ravno poznavalka mode, a vseeno točno vem kaj mi je všeč.
Na svoji poroki nisem nosila klasične bele obleke, temveč oranžno v kombinaciji z zeleno. Vzorec iz korzeta, se mi je vil od rame proti dlani, kot tatoo. Nikakor nisem želelea nositi bele, dolge in težke klasične poročne obleke.
A danes je poročna moda že čisto drugačna. Še vedno se veliko nevest odloči za klasične razkošne bele obleke. Zakaj? Morda zato, ker v Sloveniji ni veliko 'drugačne' izbire. Morda zaradi cene. Ali pa je nevestam to preprosto všeč.
Če bi se jaz poročila še enkrat, bi zagotovo izbrala drugačno obleko. Morda bi bila bela oziroma v kakšenem nežnem ivory odtenku. Prav gotovo bi imela čipko. Sicer nisem navdušena nad njimi a v živo poročna obleka s čipkami izgleda čudovito. Ja, moraš pa imeti postavo, za takšno obleko.

Moda za leto 2015 so preproste linije, obleke brez volumna. Olepšane s čipko in kristali. Hrbet je ovit v tančico in čipko ali pa odprt v celoti. Krila niso podložna, da bi imela velik volumen. Velikokrat so pokrita ramena, včasih tudi roke. Kot nekakšni rokavi iz čipke. Naramnice poročnih oblek izgledajo, kot bi zlezle iz ramen.




sreda, 5. november 2014

poroka v RDEČI barvi

Radi imamo izzive. Vsakega posebej se lotimo z veseljem in novimi idejami. Vesela sem bila letošnje neveste, ki je izrazila željo, da bi imela poroko v stilu, ki je IN v letu 2014 - chevron vzorec. Tako smo skupaj začeli graditi poročno pravljico v naravi.


Kljub modernem vzorcu, sta K in T še vedno želela ostati pri klasiki - vrtnice in rdeča barva. Krasna kombinacija, ki je poudarila njuno igrivost in prikazala eleganco celotnega dogodka. Poroka z vsemi detajli, ki si jih ta dan zasluži.


Poročila sta se doma, civilni obred na vikendu in poročno slavje na domačem vrtu v poročnem šotoru.
Poročni dan, pa je zabeležilo ostro oko Polone in Boruta.

 

Organizacija in izvedba: želimo.si




ponedeljek, 29. september 2014

Mobilni eko WC za poroko

Naše podjetje je specializirano za poroke v naravi, pod šotorom. Zato želimo ugoditi in olepšati vsak delček takšne poroke. Vremena žal ne moremo, zato pa se vedno potrudimo, da so vse ostale stvari narejene 100%.
Zato smo v lanskem letu poskrbeli za eno črno piko, ki jo je vedno do takrat nosila poroka v naravi - WC. Skoraj vsako nevesto je zmrazilo ob misli, da bo morala na kemični WC. Vsi imamo pri kemičnem wc-ju asociacijo na smrdljive in umazane školjke iz veselic in podobnih dogodkov.
Zato smo se v našem podjetju potrudili in naredili mobilni eko wc. Želimo, da mladoporočenca in svatje uživajo na vsakem koraku njune poroke.
In prav zanimivo je bilo videti na prvi poroki, ko smo ga uporabili. WC je bil ves čas zaseden :) Moški so opustili obiskovanje grmov in dreves. Dekleta pa so se rade volje večkrat odpravile na ta samoten kraj.
Ponosni smo na naš eko wc, ki ima ves potreben inventar: klasično školjko in pisuar, umivalnik s tekočo vodo, luči in ogledalo. Na noč 'prebavi' do 150 svatov. Wc je kot samostojna enota, ki ne potrebuje nobenega priključka na vodovod in kanalizacijo.
Vseeno pa je potrebno upoštevati navodila, ki so zapisana v kabini, ker wc školjka ne prebavlja mokrih robčkov in podobnih stvari.


Mobilni wc si lahko sposodi vsak, ki ga potrebuje za svojo poroko - info@zelimo.si

torek, 23. september 2014

ŽUPNIK

Pred nekaj leti sem diplomirala na teološki fakulteti. Pred tem sem pet let hodila na predavanje skupaj s takratimi bodočimi duhovniki. Bili smo res enkraten letnik. Razumeli smo se, skupaj hodili na izlete in različne, več dnevne semenirje. In takrat sem si vedno rekla, no pa le prihaja nov, svež duh v cerkev. Stare, zatežene duhovnike bodo zamenjali mladi in razumevajoči.
O neumnostih, ki so jih takrat te fantje počeli raje ne bom pisala. A dali so vedeti, da so svobodomisleni, napredni in v času tega stoletja.
Takrat še nisem vedela, kaj bom delala, ko bom 'velika'. Pol leta po diplomi, ko sem začela z organizacijo porok, pa sem bila vesela, da če ne drugače, bom svoje bivše sošolce, srečala na kakšni poroki.
In res. Začeli smo se srečevati na porokah. Če jih ne srečam v živo, pa poslušam različne zgodbice o župnikih na poroki. Dobre, slabe? Razočaranje. Kje so tisti sproščeni in igrivi fantje, ki so dajali vtis, da bo cerkev postala bolj prijazna in bolj dostopna. Nič od tega. Še najbolj me je pozitivno presenetil profesor, ki me je še v tistih časih 5x vrgel na izpitu.
Prvi se je pustil prepričevat, da ju bo poročil, ker gre v tistem času on vedno na dopust. Razumem, da si vsak lahko in sme privoščiti počitnice. Vendar če moraš zato dva dni kasneje odpotovati, mislim, da ne bo konec sveta.
Cvetje strogo prepovedano postaviti na oltarno mizo. Ob lepi razlagi, da je cvetje lepo pripravljeno v vazi, ki ne prepušča vode in da se na mizi ne bo poznalo nič, je vstrajal pri svojem. Aranžma je bil majhen, skromen. Pa sem si mislila, kakšen materialist. Je prt toliko pomemben ali kaj?
Zakaj se morajo v cerkvah peti le pobožne pesmi. Če smo se tam zbrali zaradi ljubezni, mislim, da bi Bog dovolil tudi kakšno drugo spodobno, slovensko pesem na to tematiko. Pevki je strogo prepovedal odpeti katero koli drugo pesem.

Ne rečem, da so vsi taki. A že teh nekaj je preveč. To je le nekaj cvetk mladih duhovnikov, ki mlade odganjajo od cerkvenih vrat, namesto da bi jih privabljali.

In kaj bi župnik, ki v cerkvi dovoli le pobožne pesmi rekel, na ta posnetek. Jaz pravim TOP!